Biofotoni – ključ do zdravja

Biofotoni prenašajo informacije v našem telesu. Torej imajo biološki organizmi sposobnost sporazumevanja izven merljivih in zaznavnih področij, kar imenujemo biokomunikacija. V vsaki celici se zgodi 100.000 kemičnih reakcij na sekundo in ključno vlogo pri tem imajo ravno biofotoni, ki imajo funkcijo stimuliranja molekule v kemično reakcijo. Obstaja preprosta furmula: molekula + biofoton = kemična reakcija v celici. V celicah imamo torej fotone, pri katerih pa ni pomembna njihova intenzovnost, ampak usklajenost oz. koherenca. 

Kvantna fizika razkriva osupljivo realnost

Leta 1997 so znanstvene publikacije po vsem svetu objavile rezultate nečesa, za kar tradicionalni fiziki pravijo, da se sploh ne bi smelo zgoditi. O tem je poročalo več kot 3.400 novinarjev, vzgojiteljev, znanstvenikov in inženirjev v več kot štiridesetih državah, preizkus pa so izvedli na Ženevski univerzi v Švici. Naredili so eksperiment na snovi, iz katere je sestavljen naš svet, torej na delcih svetlobe, imenovanih fotoni, rezultati pa še danes majejo temelje konvencionalne modrosti. 

Znanstveniki so namreč ločili posamezen foton na dva ločena delca ter tako ustvarili »dvojčka« z identičnimi latnostmi. Nato so s pomočjo opreme, ki so jo razvili posebej za ta eksperiment, izstrelili oba delca v nasprotni smeri. Fotona dvojčka (ang. Twin photons) sta se nahajala v posebno oblikovani komori z dvema potema iz optičnih vlaken (podobne tistim, ki prenašajo telefonske pogovore). Poti sta se iz komore raztezali v nasprotne smeri, in sicer do razdalje približno enajstih kilometrov. V času, ko sta torej fotona dvojčka dosegla svoj cilj, ju je ločevalo dobrih dvajdvajset kilometrov. Na koncu poti pa sta bila dvojčka prisiljena »izbrati« med dvema običajnima potema, ki sta bili povsem identični. 

Povezanost med fotoni dvojčki

In sedaj sledi nesluteno: ko sta fotona dvojčka dosegla mesto, kjer sta se morala odločiti za eno ali drugo pot, sta oba sprejela natanko isto odločitev in vsakokrat potovala po isti poti. Brez kakrkšne koli izjeme so bili rezultati ob vsakem izvajanju enaki. 

Četudi konvencionalna modrost trdi, da sta fotona dvojčka ločena in se med seboj ne sporazumevata, se vedeta, kot da sta še vedno povezana! Fiziki so to skrivnostno vez poimenovali kvantna prepletenost (ang. Quantum entanglement). Vodja projekta Nicholas Gisin je pojasnil: »Osupljivo je, da prepletena fotona oblikujeta en in isti objekt kljub temu, da so fotoni dvojčki geografsko gledano ločeni. Če spremenimo enega, bo tudi drugi foton avtomatično povdržen isti spremembi.«

Najgloblje skrivnosti kvante mehanike

Iz zgodovine tradicionalne fizike ne obstaja prav nič, kar bi pojanjevalo rezultate opisanega eksperimenta. Kljub temu pa ta pojav vidimo znova in znova v ekperimentih, kot je denimo eksperiment Gisina. Dr. Raymond Chiao iz kalifornijske univerze v Berkeleyju nadalje opredeljuje rezultate ženevskega eksperimenta kot »eno najglobljih skrivnosti kvantne mehanike«. Te povezave predstavljajo naravna dejstva, ki jih dokazujejo eksperimenti, vendar bi jih racionalno le stežka opisali.«

Raziskave, ki spravljajo znanost v obup

Razlog, zakaj so te raziskave pomembne za nas se skriva v tem, da nas konvencionalna modrost skuša prepričati, da se fotoni nikakor ne morejo sporazumevati med seboj. Njihove izbire naj bi bile neodvisne in medsebojno nepovezane. Naše prepričanje je torej bilo, da kadar so fizični objekti na tem svetu ločeni, so zares ločeni v vsakem pomenu te besede. Vendar nam fotoni prikazujejo nekaj povsem drugega. 

Albert Einstein je takšno vrsto fenomena komentiral že dolgo pred tem, preden so leta 1997 zgornji eksperiment pravzaprav izvedli. Možnost tovrstnih rezultatov je označil za »fantomsko delovanje na daljavo« (ang. spooky action at a distance). Današnji znanstveniki so prepričani, da so ti nekonvencionalni rezultati odraz lastnosti, ki se pojavljajo zgolj v kvantnem svetu in jih zato pojmujejo kot »kvantna čudnost« (ang. Quantum weirdness). 

Povezava med fotonoma je bila tako celovita, da se je zdela istočasna. Ko so to vez enkrat prepoznali na majhni ravni fotonov, so isti fenomen odkrili tudi na drugih mestih v naravi in celo v galaksijah, ki so med seboj ločene več svetlobnih let. »Načeloma ne bi smelo biti razlike, če korelacija med fotoni dvojčki nastopi, ko sta delca ločena nekaj metrov ali pa ju razmejuje celotno vesolje,« pravi Gisin. Zakaj? Kaj povezuje dva delca svetlobe ali dve galakciji do te mere, da sprememba pri prvem nemudoma nastopi tudi pri drugem? Lahko iz tega morda razberemo kaj o delovanju sveta, kar smo v preteklih eksperimentih morda spregledali?

Nevidno prenašanje energije po biofotonih

Znanost je do sedaj energijam človeškega telesa namenjala manj pozornosti, zato je znanje na tem področju še omejeno. Premalo vemo o tem, kako je mogoče te energije koristno uporabiti. Vemo denimo, da imajo organizmi fluktuirajoča magnetna polja. V sodobni zahodni medicini uporabljajo človeška magnetna polja samo v diagnostične namene, pri takoimenovanem magnetokardiogramu (MCG) ali pri magnetoencefalogramu (MEG). Kri vsebuje gibljive električne naboje, zato spreminja magnetno polje. V zadnjih letih so dokazali, da imajo magnetna polja določen, čeprav še ne povsem jasen vpliv na nenavadne učinke med zdravljenjem. Madžarski zdravilec Oskar Estebany, ki je sicer zdravil s polaganjem rok, je pri poskusu biokemičarke Juste Smith na Rosary Hill College (Buffalo, New York) okrepil delovanje encima tripsina samo s tem, da je posodo z encimi držal v roki. Na encime je deloval podobno kot magnetno polje. t

Japonski raziskovalci z Oddelka za psihologijo univetze Showa v Tokiu so dokazali, da so učitelji Či gonga med oddajanjem energije Či sposobni ustvarjati zelo močna magnetna polja. Skupina znanstvenikov iz laboratorija za biokemijo Mount Sinai School of Medicine v New Yorku je potrdila, da so učitelji Či gonga, ki so vplivali na biološki encimski sistem, dosegli učinek, podoben učinku magnetnega polja. Magnetna polja so nedvomno obetavna za preučevanje, toda določenih učinkov ni možno pojasniti samo z vplivom magnetnih polj. Še vedno ostaja nepojasnjeno vprašanje, zakaj se moč opaženih učinkov ne zmanjšuje z oddaljenostjo. Dogaja se namre, da so najmočnejši učinki prav tisti, ki so najbolj oddaljeni. 

Biofotoni vplivajo na pozitiven izid terapij

Drugo vprašanje, ki se ga lotevajo raziskovalci je, ali se lahko prenašajo informacije živim organizmom. V raziskavah, ki jih je opravil fizik Fritz Albert Popp z Mednarodnega inštituta za biozifiko univerze v Kaiserslauternu, so pokazali, kako hrana s pomočjo biofotonov prenaša informacije človeškemu organizmu. Povedano drugače: z uživanjem hrane preko biofotonov prejmemo njeno »bio-informacijo«. Kitajskim znanstvenikom je uspelo prikazati oddajanje biofotonov učitelja Či gonga. Poppu pa je uspelo potrditi, da je proces prenašanja bio-informacij morda pomemben povezovalni dejavnik za neposredno mentalno sporazumevanje živih sistemov. 

Zdravilci vplivajo na raven biofotonov v telesu klienta

Albert Popp je v svojem laboratoriju meril količino  biofotonov, ki so jo oddajali zdravilci. Zanimalo ga je, ali oddajanje biofotonov vpliva na zdravljenje. Za pomoč je prosil američko zdravilko Rosalyn Bruyere in italijanskega zdravilca Nicola Cutola. Roke sta pomolila v posebno oblikovano napravo. Dodaten ojačevalnik svetlobe je odkril in količinsko meril oddajanje biofotonov iz njunih dlani. Pri drugih osebah, ki jih je Popp testiral, je bila intenzivnost svetlobe rok premajhna, da bi jo lahko meril z dodatnim ojačevalcem svetlobe. 

Nasprotno pa se je pokazalo pri obeh zdravilcih. Ko je Rosalyn Bruyere skušala namenoma odposlati zdravilno energijo iz rok, se je količina biofotonov nemudoma kar trikratno zvišala. Čeprav je v minuti potem spet padla, se je nato prilagodila ravni, ki je ostala dosledno nad ravnijo, izmerjeno pred njenim namenom, da bi odposlala energijo. Roke Nicola Cutola so oddajale več kot 1.000 biofotonov v sekundi, skoraj desetkrat več kot roke navadnih ljudi. Signali so se pojavljali kot svetlobni bliski, trajali so najmanj desetinko sekunde, biofotoni pa so se pojavljali kot izbruhi. 

Popp meni, da ima oddajanje biofotonov pomembno vlogo za same temelje življenja. Življenje definira kot optimalno sposobnost komuniciranja, izdelavo baze podatkov in njihovo uporabo. Življenje in zdravje naj bi bila tesno povezana s sposobnostjo sporazumevanja. Če biološko sporazumevanje oslabi, človek zboli, ustrezna informacija pa motnjo odpravi. 

Spodaj se nahaja video posnetek oddaje o biofotonih, ki je bila posneta na Mednarodnem inštitutu za biofiziko v Nessu v Nemčiji, katerega ustanovitelj je profesor Fritz-Albert Popp. V posnetek so vdelani tudi hrvaški podnapisi. 

Biofotoni učinkujejo pozitivno, če so v koherenci

Koherenca pomeni, da so fotoni superpozicionirani, kar pomeni, da je informacija, ki gre iz fotona, zelo jasna. Biofotoni so fotoni, ki sevajo iz živega organizma. Koherenco biofotonov izrazito rušijo negativna čustva, pozitivna čustva jo gradijo. Visoka stopnja koherence je na primer ljubezen. Čustva namreč vplivajo na energijsko vibracijo znotraj nas. Če smo torej v visoki energijski vibraciji, smo v koherenci in s tem tudi naši biofotoni. Velja tudi obratno: če smo v nizki energijski vibraciji, torej polni negativnih čustev, smo v nekoherenci. S tem so v nekoherenci tudi naši biofotoni, ki nam takrat ne morejo pomagati vzdrževati zdravja. 

Quantec® – terapija biofotonov v telesu

V človeškem telesu so energijski centri, čakre, ki resonirajo na različnih frekvencah. Z znanjem biofotonike se danes v svetu že ustvarjajo aparature, ki sevajo frekvenčne valove glede na energijske centre v telesu, ki imajo vsak svojo naravno frekvenco. Ti zunanji prenašalci informacij in energijske vibracije uglasijo notranje biofotone na naravno frekvenco. Ena takšnih naprav, ki je leta 2010 prejela tudi nagrado za inovacijo na medicinskem področju je tudi nemški Quantec®, ki s ciljnim objektom vzpostavlja inštrumentalno biokomunikacijo. To izvaja na osnovi fotografije klienta, terapija pa poteka na daljavo preko diode z »belim šumom«. Dodatne informacije glede Quantec® terapije poiščite tukaj.