Na vsake dva kvadratna kilometra se pojavlja en zemeljski plaz.
dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije
Kakor vsa živa bitja, so tudi živali občutljive na škodljiva sevanja.
Skoraj vse živali bežijo iz cone s povečanim sevanjem. Le redke iščejo takšne cone.
Stoletja so kmetje s pomočjo senzoričnih posameznikov, ki so bili sposobni zaznavati zemeljska sevanja, določali najbolj ugodno mesto za hleve, v katerih so imeli svoje živali, danes pa ta praksa ni več prisotna.
Danes k sreči poznamo tehnologijo izza teh zaznav zemeljskih sevanj in jih lahko radiestezijsko izmerimo s pomočjo inštrumentov, nato pa tudi saniramo stanje.
To je edina domača žival, ki ljubi sevanje. Znana je stara ljudska modrost: kjer mačka leži, naj človek ne spi! Velikokrat se zgodi, da se mačka uleže na bolanega človeka – največkrat na mesto, kjer je prisotna bolezen. Mački ustreza vibracija bolanega organa, ne drži pa, da mačka “jemlje slabo energijo človeku” in ga s tem zdravi.
Posebno dobro uspevajo na motilnih conah. Bolj ko je panj obsevan, večji je doprinos medu. Kot posebno dobro področje za čebeljo pašo so tektonsko zelo razgibani kraji.
Prinos je tudi do dvakrat večji nad močnimi podzemnimi vodotoki in posebno na križiščih vodnih žil. Čebelja matica pri rojenju poišče žarišče zemeljske globalne magnetne mreže, kjer je sevanje najmočnejše.
Iščejo posebno močno sevanje. Mravljiščna pota potekajo po tektonskih strukturah.
Ponekod je navada, da mravljišče zakopljejo v zemljo na parceli, na kateri nameravajo graditi. Če mravlje tam ostanejo, hiše tam ne bodo gradili. Če se odselijo od tam, je to znak, da je zemljišče “zdravo”.
Imajo gnezda na motilnih conah.
Imajo svoj ples vedno na mestu največjega sevanja. Na tej osnovi se dajo celo narisati karte škodljivega sevanja.
Vse domaže živali beže pred sevanjem. Če so izpostavljene škodljivemu sevanju:
Dajejo manj mleka, dobijo vnetje vimen, so bolj jalove in izpostavljene infekcijam
Kopljejo z nogami, so jalovi, naduščjivi, predisopzicija za obolenja je večja
Slabo uspevajo, izgubljajo na teži, imajo motnje pri razmnoževanju, večja je umrljivost prašičkov in večja dispozicija za infekcije
Hujšajo, nimajo teka, izpadajo jim dlake, so slabotni, nagnjeni k artrozi in slabotnosti kolčnih zglobov ter infekcijam, za ležišče si vedno najdejo najugodnejše mesto
Nikoli ne gnezdijo na škodljivih mestih. Kjer gnezdijo lastovke, je idealno mesto za spanje
Izogiba se motilnih con, vendar pa se pri preseljevanju ravnajo po pasovih zemeljskih magnetnih mrež.
Tudi med rastlinami bomo našli takšne, ki se sevanja ogibajo oz. na takšnih mestih ne uspevajo ter takšne, ki jim sevanje godi.
Glede na izgled dreves in rastlin v naravi, lahko tudi določimo dobro mesto za spanje.
jesen, jelša, vrba, robinija, hrast
bezeg, rakitovec, trdoleska, leska
orlova praprot, kopriva, volčja češnja, divji pelin, bljuvača, sporiš, majaron, božja milost, naprstec, kolmež, oslad, jaščerica, mrzličnik, repuh, bodika, trobelika.
bukec, breza, bor, jelka, smreka
jablana, hruška, češnja, sliva, marelica, breskev
ribizelj, kosmulja, robida, kosteničevje, dren, češmin, španski bezeg, beli trn, krhlika
cvetača, brstični ohrovt, zelje, rdeče zelje, beluši, kumare, korenje, grah, fižol, rabarbara, krompir, koleraba
rž, ječmen, oves, pšenica, koruza, sladkorni trs
nagelj, vrtnica, azaleja, begonija, sončnica, geranija, krizantema, vijolica
vinska in brajda
Večina cvetlic je zelo občutljivih na škodljiva sevanja. V to boste prepričali sami, če boste cvetlico premaknili iz slabega na ugodno mesto.
Časopis Delo (1.3.1988):
“90% vseh rakavih obolenj nastane zaradi osebnih razvad in geofizikalnih vzrokov, sevanj.”
Časopis Delo (1.3.1988):
“90% vseh rakavih obolenj nastane zaradi osebnih razvad in geofizikalnih vzrokov, sevanj.”